Inflacija je postopno zmanjševanje kupne moči valute, ki vodi v naraščanje cen blaga in storitev. Izračunava se tako, da se spremlja povprečno povečanje cen košarice izbranega blaga in storitev v enem letu.

Visoka stopnja inflacije pomeni, da se cene hitro zvišujejo, medtem ko nizka inflacija kaže na počasnejše zviševanje. Inflacijo lahko primerjamo z deflacijo, ki nastopi, ko se cene znižajo in se poveča kupna moč.

Inflacija

Vzroki za inflacijo

Inflacija običajno nastane zaradi povečanja ponudbe denarja, do katerega lahko pride na različne načine:

  • tiskanje več denarja
  • zmanjševanje vrednosti valute
  • povečanje posojil in državne porabe

Inflacijo lahko povzročijo tudi ozka grla v ponudbi in pomanjkanje ključnih dobrin. Ko pride do inflacije, denar izgubi svojo vrednost, zaradi česar se zvišajo cene blaga in storitev.

Delavci lahko zahtevajo višje plače, podjetja pa lahko v pričakovanju nadaljnje inflacije zvišajo cene, s čimer se lahko cikel nadaljuje.

Vrste inflacije

  1. Inflacija, ki jo povzroča povpraševanje, se pojavi, ko povpraševanje po blagu in storitvah presega zmožnost gospodarstva, da jih proizvede, zaradi česar se cene zvišujejo.
  2. Inflacija, ki jo povzročajo stroški, se pojavi, ko se povečajo proizvodni stroški, na primer stroški surovin, kar zvišuje cene končnih izdelkov.
  3. Vgrajena inflacija je posledica pričakovanj, da se bo inflacija nadaljevala, zaradi česar delavci zahtevajo višje plače, kar posledično povečuje stroške blaga in storitev.

Učinki inflacije

Inflacija vpliva na cene številnih vrst blaga in storitev. Z naraščanjem inflacije se kupna moč denarja zmanjšuje, kar vpliva na življenjske stroške.

Centralne banke inflacijo uravnavajo z denarno politiko, pri čemer si prizadevajo ohranjati inflacijo v ciljnem razponu, običajno okoli 2%.

Če je inflacija previsoka, se lahko upočasni gospodarska rast, če pa je prenizka, lahko pride do deflacije ali stagnacije.

Merjenje inflacije

Inflacijo spremljata dva glavna indeksa:

  • Indeks cen življenjskih potrebščin (CPI): Indeks cen življenjskih potrebščin: spremlja cene košarice blaga in storitev, kot sta hrana in zdravstvena oskrba, ki so ključnega pomena za potrošnike.
  • Indeks cen na debelo (WPI): Ta indeks meri spremembe cen blaga, preden pride na maloprodajni trg.

Prednosti in slabosti inflacije

Določena inflacija je lahko koristna, zlasti za posameznike z opredmetenimi sredstvi, kot so nepremičnine ali blago, saj se vrednost njihovega premoženja poveča.

Inflacija lahko tudi spodbuja porabo namesto varčevanja, kar lahko spodbudi gospodarsko aktivnost.

Inflacija pa lahko negativno vpliva na osebe s stalnimi dohodki ali tiste, ki imajo gotovino, saj se kupna moč njihovih prihrankov sčasoma zmanjša.

Visoka inflacija povzroča tudi negotovost v podjetjih in pri potrošnikih, zaradi česar je težje načrtovati prihodnost.

Obvladovanje inflacije

Vlade in centralne banke z denarno politiko nadzorujejo inflacijo. Z uravnavanjem obrestnih mer in uravnavanjem ponudbe denarja želijo ohraniti stabilnost cen in spodbujati gospodarsko rast.

Na primer, Evropska centralna banka zvišuje obrestne mere, da bi se borila proti inflaciji, saj podraži najemanje posojil, s tem pa zmanjša porabo in upočasni gospodarstvo.