Ekonomija obsega se nanaša na prihranke stroškov, ki jih podjetja lahko dosežejo s povečanjem obsega proizvodnje, prodaje ali proizvodnje. Do tega pride, ker se fiksni stroški porazdelijo na večje število proizvedenega blaga. Ko podjetja postanejo večja, lahko izkoristijo te ekonomije obsega, da zmanjšajo svoje proizvodne stroške in imajo višje dobičke ali pa potrošnikom ponudijo nižje cene in tako pridobijo tržni delež.
Obstajata dve glavni vrsti ekonomij obsega – notranje in zunanje.
Notranje ekonomije obsega nastanejo v podjetju zaradi dejavnikov, ki jih podjetje obvladuje, kot so nabava v velikem obsegu, strokovno znanje in izkušnje vodstva ter naložbe v tehnologijo.
Zunanje ekonomije obsega nastajajo zunaj podjetja v panogi ali na trgu, na primer zaradi državnih subvencij, dostopa do infrastrukture in usposobljene delovne sile.
Kako deluje ekonomija obsega?
Podjetja lahko dosežejo ekonomijo obsega z uporabo nekaterih od naslednjih praks:
- Popusti za množično nabavo: Z nakupom večjih količin materialov in surovin se lahko podjetja s svojimi ključnimi dobavitelji pogajajo o nižjih cenah. S tem se z večanjem obsega zmanjšajo spremenljivi stroški na enoto.
- Specializirana oprema: Podjetja lahko vlagajo v specializirano opremo, stroje in tehnologijo, ki povečuje produktivnost. Stroški opreme se običajno izravnajo in sčasoma presežejo z nižjimi stroški dela in večjo učinkovitostjo, ki so posledica naložbe.
- Strokovno znanje in izkušnje vodstva: Velika podjetja lahko za nadzor poslovanja najamejo usposobljene menedžerje in vodstvene delavce s strokovnim znanjem v panogi. Njihovo znanje lahko pomaga optimizirati proizvodni proces.
- Nižji stroški financiranja: Korporacije lahko prek izdajanja lastniškega kapitala in trga obveznic veliko lažje dostopajo do kapitala kot manjša podjetja. Imajo tudi višje bonitetne ocene, ki jim omogočajo najemanje posojil po nižjih obrestnih merah.
- Moč trženja: Velika podjetja lahko zaradi velikega obsega proizvodnje z oglaševanjem ustvarjajo nižje stroške in imajo boljši vpliv na distribucijske kanale, da dobijo prostor na policah. Zaradi moči blagovne znamke imajo cenovne prednosti.
- Učinki krivulje učenja: Ker delavci ponavljajo naloge, postanejo s prakso učinkovitejši. Podjetja se postopoma naučijo, kako pospešiti svoj proizvodni proces.
- Učinki omrežja: Spletna podjetja imajo koristi od mrežnih učinkov, saj vsak dodatni uporabnik doda vrednost celotni bazi uporabnikov.
Vrste ekonomij obsega
Notranje ekonomije obsega
Notranje ekonomije obsega izvirajo iz podjetja. Odločitve vodstva in izboljšave proizvodnega procesa so nekateri od dejavnikov, ki lahko znižajo stroške.
- Tehnične ekonomije: Izboljšana produktivnost zaradi naložb v specializirano opremo in tehnologijo.
- Ekonomije nabave: Popusti pri množičnem nakupu materialov in surovin.
- Ekonomije upravljanja: najemanje specializiranih vodij za nadzor vsake funkcije.
- Finančne ekonomije: boljši dostop do kapitala zaradi velikosti in kreditne sposobnosti.
- Ekonomije trženja: večji doseg oglaševanja in moč distribucije.
- Ekonomije, ki nosijo tveganje: Možnost razpršitve tveganja na več proizvodnih linij in geografskih območij.
- Ekonomije omrežja: koristi, ki jih prinaša večja baza nameščenih uporabnikov.
- Učinki učenja: Učinkovitost dela sčasoma zaradi ponavljanja in prakse.
Zunanje ekonomije obsega
Zunanje ekonomije nastajajo zunaj podjetja. Lokacija, panoga, infrastruktura in drugi zunanji dejavniki pomagajo zniževati stroške.
- Združena delovna sila: Podjetja imajo koristi od večjega števila delovne sile na določenih geografskih območjih. To zagotavlja prilagodljivost pri zaposlovanju in običajno zmanjša stroške dela.
- Subvencije: Državne subvencije, vezane na pragove velikosti, prinašajo prihranke stroškov v celotni panogi.
- Prelivanje znanja: Geografski industrijski grozdi spodbujajo izmenjavo znanja in inovacije.
- Specializirani dobavitelji: Industrijski grozdi privabljajo dobavitelje, ki so specializirani za določeno industrijo. To zmanjšuje logistične stroške.
- Infrastruktura: Industrijski grozdi na nekem območju običajno privabljajo vladne ali zasebne naložbe v podporno infrastrukturo.