Zeleni prehod je postal ključni dejavnik, ki opredeljuje svetovni premik k trajnostnemu in ekološko odgovornemu načinu življenja. V tem kontekstu se je tudi Slovenija pridružila prizadevanjem za preoblikovanje svojega gospodarstva in družbe v model, ki manj izkorišča vire in je manj prijazen do okolja.
Skrb za okolje je pomemben segment zelenega prehoda. Spodbujanje ekološkega kmetovanja, zmanjšanje uporabe pesticidov in umetnih gnojil ter podpora lokalnim kmetom so sestavni del slovenske strategije. Ohranjanje biološke raznovrstnosti in trajnostna raba virov sta ključna cilja, ki si jih postavlja kmetijski sektor.
Kaj je zeleni prehod?
Zeleni prehod zahteva prehod na obnovljive vire energije, povečanje naložb v okolju prijazen sektor, zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v gradbenem sektorju, spodbujanje koncepta socialnega gospodarstva, večjo neodvisnost pri proizvodnji hrane, razvoj biogospodarstva ter aktivno upravljanje in obnavljanje ekološke trajnosti in biotske raznovrstnosti.
V zadnjih letih je imel zeleni prehod ključno vlogo pri zmanjševanju emisij toplogrednih plinov, krepitvi energetske neodvisnosti in spodbujanju gospodarske vzdržnosti. Sončna energija je eden od ključnih dejavnikov rasti obnovljivih virov energije v Sloveniji . Država je večino leta bogata s sončnimi dnevi, kar ustvarja ugodne pogoje za uporabo sončnih kolektorjev.
Hidroelektrarne so bile tradicionalno pomemben vir energije v Sloveniji in ta trend se nadaljuje še danes. Številne reke in jezera po vsej državi dajejo potencial za gradnjo novih hidroelektrarn in tako dosegajo ravnotežje med obnovljivimi viri energije in varovanjem okolja.
Poleg teh ključnih virov Slovenija spodbuja tudi raziskave in razvoj drugih tehnologij obnovljivih virov energije, vključno z geotermalno energijo in biomaso. S temi prizadevanji je Slovenija vodilna v regiji, ko gre za diverzifikacijo mešanice energetskih virov.
Cilj Evropske komisije za zeleni prehod
Podnebna politika je v središču evropske zelene agende. EU je ob gospodarski rasti že dosegla impresivne rezultate pri zmanjševanju emisij toplogrednih plinov. V prihodnjih letih bo treba storiti še več. EU je določila cilje za doseganje podnebne nevtralnosti do leta 2050, vse države članice pa bodo morale izvajati usklajen sklop podnebnih politik.
Evropska komisija dejavno podpira države članice Evropske unije pri načrtovanju in izvajanju reform, ki so ključne za zeleni prehod in doseganje evropskih ciljev zelenega dogovora. Podpira tudi razvoj ustreznih strategij na ravni osrednjih in lokalnih organov ter sodeluje pri vzpostavljanju usklajevalnih struktur, potrebnih za učinkovito izvajanje zelenih politik.
Izzivi pri zelenem prehodu
Eden ključnih izzivov, s katerimi se sooča Slovenija je zmanjšanje odvisnosti od fosilnih goriv. Ta korak k zelenemu prehodu pomeni spodbujanje obnovljivih virov energije, kot so sončna, vetrna in vodna energija. Slovenska vlada je prepoznala pomen diverzifikacije energetskega portfelja in spodbuja naložbe v obnovljive vire energije, da bi zmanjšali emisije toplogrednih plinov in zagotovili trajnostno oskrbo z energijo.
Da bi zmanjšala število onesnaženj morja, Slovenija izvaja tudi ukrepe za zaščito morij in obal. Čiste plaže, recikliranje odpadkov in izobraževanje državljanov o pomenu čiščenja morskega okolja so le nekateri od ukrepov za trajnostno upravljanje obalnih območij.
Poleg tega se Slovenija osredotoča na izboljšanje energetske učinkovitosti v vseh sektorjih. Ključni elementi tega prehoda so boljša izolacija stavb, posodobitev prometne infrastrukture in uvedba novih ukrepov za racionalizacijo rabe energije. Ključno vlogo pri doseganju zelenih ciljev ima tudi spodbujanje inovacij in tehnološkega napredka na področju energetske učinkovitosti.
Zeleni prehod v Sloveniji ima tudi socialno razsežnost. Spodbujanje trajnostnega turizma, spodbujanje ekološko trajnostnega mestnega ponosa in podpiranje lokalnih pobud za ohranjanje narave so pomembni vidiki družbene preobrazbe v smeri trajnostnega modela razvoja.
Zeleni prehod kot poslovna priložnost
Zeleni prehod je ključni svetovni trend k okolju prijaznejšim načinom življenja in poslovanja. V skladu s tem trendom ima Slovenija priložnost, da postane vodilna v regiji pri uvajanju ekoloških inovacij in trajnostnih praks. Ta zeleni prehod ne more le prispevati k izboljšanju okolja, ampak tudi odpira vrata različnim poslovnim priložnostim.
Zanimanje za podjetništvo z vključevanjem tržnih praks v poslovanje se povečuje, kot kažejo rezultati raziskave, izvedene leta 2023. Ta trend verjetno izhaja iz sprememb na trgu po dveletnem obdobju pandemije koronavirusa. Z dodatno nestabilnostjo, ki jo je povzročila ruska invazija na Ukrajino.
Kljub opaznemu zanimanju za prehod na trajnostne poslovne prakse mora uresničitev celotnega potenciala zelenega prehoda ostati ključna tema strategije poslovnega sektorja. Kako do hitrejšega in učinkovitejšega prehoda v trajnostno poslovanje pa je potreben nadaljnji razvoj in usklajevanje zakonskih določil.
S tega stališča ostaja povezovanje med javnim in zasebnim sektorjem ključni element za hitro izkoriščanje prednosti zelenega prehoda. Nacionalna sodišča, gospodarska združenja in svetovalni organi imajo pomembno vlogo pri pospeševanju tega procesa za vse zainteresirane strani. Ob tem je poudaril, da je za uspešno uveljavitev tržnih praks v poslovnem svetu treba zagotoviti usklajena prizadevanja.
Slovenija, ki je majhna, a okoljsko ozaveščena država v Srednji Evropi je v ključnem trenutku na poti k zelenemu prehodu. Zeleni prehod je osredotočena na zmanjšanje emisij ogljika, spodbujanje trajnostnih virov energije in krožnega gospodarstva, kar je v skladu s širšimi cilji zelenega dogovora Evropske unije (EU).
Kakšne spremembe prinaša zeleni prehod na trgu kriptovalut?
V okviru zelenega prehoda in trajnostnih praks postaja vedno bolj pomembno tudi zmanjševanje okoljskega vpliva tehnologij, kot je veriženje blokov.
Eden od novih predprodaj kriptovalut, ki izstopa na tem področju, je Pepe Unchained, nova Layer 2 blockchain platforma, ki ponuja pomembne prednosti v primerjavi s tradicionalnimi rešitvami, kot je Ethereum.
Pepe Unchained ima namreč bistveno nižje transakcijske stroške, kar olajša dostopnost in uporabo za širši krog uporabnikov. Poleg tega pa deluje na okolju bolj prijazen način, saj zmanjšuje porabo energije, kar ga uvršča med trajnostno naravnane rešitve, v skladu s cilji zelenega prehoda.
Platforma ne optimizira samo stroškov, ampak tudi povečuje hitrost transakcij, kar rešuje številne izzive, ki jih imajo omrežja prve plasti, kot je Ethereum. S tem Pepe Unchained ne prispeva samo k širjenju uporabe veriženja blokov. Zmanjšuje tudi okoljski odtis blockchain tehnologij, kar je pomemben korak v smeri bolj trajnostnega digitalnega ekosistema.